Kako dobro nam gre na področju digitalizacije poslovanja?

Evropska komisija je po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) Slovenijo uvrstila na 16. mesto med 28 državami članicami EU, kar je za eno mesto slabše kot v letu 2018.

Čeprav se je skupna ocena Slovenije izboljšala zaradi večje uspešnosti pri nekaterih razsežnostih, ki jih meri DESI, pa je povečanje zaostanka za EU povprečjem navkljub boljši skupni oceni bolj zaskrbljujoče. To pomeni, da države EU relativno hitreje napredujejo od nas.

Kje smo dobri in kaj moramo izboljšati?

V Sloveniji smo uspešnejši na področju povezljivosti in digitalnih javnih storitev, uvrstitev na področju uporabe internetnih storitev in integracije digitalne tehnologije pa se ni izboljšala. Kljub temu, da smo na področju človeškega kapitala na ravni povprečja EU, na tem področju nismo dosegli napredka. Na področju integracije digitalnih tehnologij smo izboljšali rezultat, vendar pa je ta še vedno pod povprečjem EU.

Če želimo pospešiti digitalizacijo poslovanja in družbe, moramo močneje podpreti:

  • uporabo digitalnih orodij in storitev v zasebnem in javnem sektorju,
  • razvoj digitalnih in mehkih veščin tako v celotnem izobraževalnem sistemu kot v vseživljenjskem izobraževanju in prekvalifikaciji zaposlenih,
  • inovacije, razvoj podjetništva in dodatno olajšanje digitalnega poslovanja.
     

Uvrstitev glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) za leto 2019

Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) za leto 2019

Vir: Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) – Poročilo o državi za leto 2019 – Slovenija

Digitalna zrelost kot poslovni vidik digitalne preobrazbe

V poročilu svetovalnega podjetja McKinsey "Vzpon digitalnih izzivalcev: Kako lahko digitalizacija postane prihodnji gonilnik rasti za centralno in vzhodno Evropo", ki so ga predstavili na Gospodarski zbornici Slovenije, je Slovenija v regiji uvrščena med izzivalce, ki še ne izkoriščajo potenciala digitalizacije v zadostni meri.

Kot kaže, nas čaka še precej dela, da se bomo lahko na področju digitalizacije kosali s podjetji iz ZDA in Azije, ki nas na mnogih področjih prehitevajo.

  • Do leta 2025 lahko digitalizacija Sloveniji prinese do 2,1 milijarde evrov dodatnega BDP.

Vir: McKinsey, 2019

To je že leta 2017 potrdila raziskava Ekonomske fakultete, ki so jo izvedli med velikimi in srednje veliki podjetji. V njej so preučevali različne poslovne vidike digitalne preobrazbe, kot so njena strateška vloga, digitalna kultura, digitalna zrelost in organizacijske vidike. Raziskava je pokazala, da so slovenska podjetja manj digitalno zrela kot podjetja v svetu.

Digitalna zrelost je višja v podjetjih, kjer digitalna preobrazba temelji na poslovni iniciativi in je pravzaprav poslovna preobrazba. Na drugi strani pa je viden zaostanek slovenskih podjetjih pri izboljševanju izkušnje stranke kot cilju digitalne preobrazbe (razen v trgovski panogi) v primerjavi s preostalim svetom.

Kako lahko izkoristimo potencial digitalizacije?

Tudi sami iz izkušenj ugotavljamo, da je na področju digitalizacije poslovanja slovenskih podjetij še precej rezerve, priložnosti za izboljšave pa na pretek. Če želimo učinkovito digitalno preobraziti poslovno okolje, potrebujemo poleg pravih informacijskih rešitev, strokovnega znanja tudi osredotočenost na prenovo procesov in poslovnih modelov ter močno voljo, ki je potrebna za vpeljavo sprememb v podjetja.

Kako lahko izkoristimo potencial digitalizacije?

Pogosto se ravno spreminjanje kulture podjetja izkaže kot največji izziv. Da bi slovenska podjetja lahko dvignila digitalno zrelost na višjo raven, so po naših izkušnjah iz vsakodnevnih stikov s strankami pomembni predvsem naslednji dejavniki:

#1 Pobudo za digitalizacijo poslovanja mora prevzeti poslovni del

Ugotavljamo, da nosilci sprememb in iniciative za digitalno preobrazbo prihajajo predvsem iz poslovnega dela podjetja, predvsem s strani uprav, ki se zavedajo, da lahko le tako ohranjajo svojo konkurenčnost, informatiki pa praviloma prevzemajo manjšo, zelo tehnično vlogo.

Vodstva podjetij kot cilje digitalizacije poslovanja običajno navajajo:

  • povečanje svoje konkurenčnosti,
  • izboljšanje učinkovitosti zaposlenih,
  • hitrejše prilagajanje novim zahtevam in pričakovanjem trga,
  • optimizacijo stroškov in
  • povečanje dobičkonosnosti.

#2 Večja ozaveščenost o pomenu digitalne preobrazbe

Da bi lahko razumeli koristi, dodano vrednost in navsezadnje nujnost digitalizacije, je pomembna osveščenost in razumevanje digitalizacije v širšem kontekstu. Zato pozdravljamo pobude, kot je Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije, ki spodbuja rast digitalnih kompetenc, izmenjavo digitalnih izkušenj in primerov dobrih praks na lokalni, regionalni in mednarodni ravni. Podjetjem ponuja tudi finančne spodbude za dvig digitalnih kompetenc.

#3 Dvig znanja in digitalnih kompetenc

Že samo razumevanje kompleksnega spleta aktivnosti, ki jih združuje digitalizacija, zahteva primerno strokovno znanje, ki ga v marsikaterem podjetju primanjkuje. Zato je v Sloveniji ključna tudi krepitev digitalnih kompetenc, ustreznih znanj in vlaganje v razvoj zaposlenih v podjetjih. Večji poudarek bi morali nameniti tudi vpeljavi principov agilnega dela, sodelovanju med oddelki, spodbujanju inovativnosti in odprtosti do učenja in sprejemanja sprememb.

#4 Spreminjanje organizacijske kulture

Opažamo, da so za digitalizacijo poslovanja nujno potrebne podporne aktivnosti, ki pomagajo pri spremembi organizacijske kulture. V podjetjih je namreč velik izziv, kako spremeniti ustaljene navade zaposlenih, jih motivirati za uporabo novih informacijskih rešitev in jim pokazati dodatno vrednost, ki jo bo digitalizacija prinesla tako podjetju kot tudi na ravni posameznika, ki je vpleten v vsakodnevne  poslovne procese podjetja.

#5 Osredotočenost na poslovni model

Čeprav si podjetja od digitalizacije obetajo večjo učinkovitost in posledično prihranke, pa digitalizacija v zgodnjih fazah uvedbe pogosto ne prinaša prihrankov, enakovrednih naložbi. Prave koristi, ki presegajo hitre pozitivne učinke, sledijo kasneje, ko je sistem bolj celosten in pretok informacij bolj tekoč. Zato se moramo osredotočiti na prenovo poslovnih procesov in sodobne poslovne modele, ki omogočajo realizacijo potenciala digitalizacije in s tem digitalno preobrazbo podjetja.

Vas zanima več? Stopite v stik z nami!



Tjaša Poljšak

Tjaša Poljšak je direktorica področja prodaje in trženja v Mikrocopu. Verjame, da s pravim pristopom noben izziv ni pretežak, zato pri svojih sodelavcih spodbuja izmenjavo idej, timsko delo in pozitivno delovno okolje. Največji zagon ji dajejo zadovoljne stranke na poti digitalne preobrazbe. Prepričana je namreč, da je sreča na strani digitalnih.

PREBERITE TUDI